Pop Up Escape Room: Escape Laboratorij

Najprej smo razmislili, kakšen bo cilj igre in kaj želimo z njo sporočiti igralcem. Po viharjenju možganov smo razvili edinstveno sobo pobega, ki smo jo umestili v bivalni zabojnik oziroma kontejner. Ta namreč dopušča največ možnosti za hitro, enostavno in dovolj robustno različico, ki jo bomo selili po različnih slovenskih krajih.

Omejena velikost prostora, premislek pri izbiri materialov, saj smo vedeli, da bo zabojnik potoval po Sloveniji, in natančno odmerjena dolžina igre je bilo le nekaj izhodišč, ki so predstavljala ključne izzive.

Izgradnja sobe in iger

Pričeli smo z vizualnim načrtom, kako bo pop-up escape room zgrajen. Kje definiramo vhod, kako bo kakšne so vse možnosti poti, ki bodo igralce vodile in ustrezno zadržale na ključnih točkah, na kakšen način bodo obiskovalci dosegli vrh igre ter s tem izhod iz laboratorija? To je bilo le nekaj vprašanj, na katera smo odgovorili ob samem začetku in ki so nam služila kot izhodišče za izris poteka igre. Zatem smo za naročnika pripravili renderje pop-up escape rooma, da si je znal še pred pričetkom gradnje zelo natančno predstavljati, kakšen izdelek bo prejel.

Po izrisu poteka igre smo se lotili izrisa prostora in načrtovanja posameznih iger. Ker je prostor specifične oblike in omejene kvadrature, je bilo potrebno igre pobega skrbno načrtovati. Naenkrat smo v igri pričakovali štiri igralce, kar je pomenilo, da mora biti dovolj prostora za nemoteno gibanje, vseeno pa morajo igre dihati in delovati brezhibno. V igro smo želeli vključiti tudi VR očala in VR tehnologijo, toda s tem bi se preveč oddaljili od zgodbe, zato smo ostali pri prvotnem konceptu.

Prav tako je bila za načrtovanje specifična oblika prostora. Zabojnik šestih metrov v dolžino ter dveh in pol v širino (in višino) ni omogočal neskončnih možnosti, vseeno pa nam je ponujal precej prostora, da lahko ustvarimo izjemen pop-up escape room.

V prvi fazi smo na stene in tla zabojnika v realni velikosti izrisali vse elemente, ki smo jih kasneje tudi fizično umestili vanj.

Laboratorij smo napolnili z:

• laboratorijsko mizo in laboratorijskimi pripomočki (računalnik z delujočim zaslonom, epruvete, mikroskop, laboratorijski pribor …),
• prilagojeno komoro z rokavicami,
• zemljevidom z avtomatičnim magnetnim zapiralom,
• laboratorijsko omaro,
• samodejno odpiralno omarico za prvo pomoč, ki se je odprla ob sinhronem delovanju dveh igralcev,
• in finalnim elementom – INFINITY MIRROR sef z avtomatičnim RFID čip odpiralom.

Igralce smo spremljali preko dveh nadzornih kamer v sobi. Namige in pomoč smo jim podajali preko vokitokijev.

Povprečen čas igre je bil 29 minut, najhitrejša ekipa pa je za pobeg potrebovala dobrih 22 minut.

Uporabljene tehnologije

Za razvoj laboratorija smo uporabili nekaj klasičnih Escape Room iger in zagonetk, kot so ključavnice (številčne, črkovne, smerne), RFID tehnologija, ki je ob pravilni rešitvi samodejno odprla INFINITY MIRROR sef in magnete v povezavi z električno napeljavo, ki so samodejno sprožili vrata in jih odprli. Prilagodili smo monitor, ki je vsebino prikazoval zgolj ob nošenju posebnih polarizacijskih očal, posebej za laboratorij pa smo razvili komoro z rokavicami, v kateri so morali igralci skrinjo odpreti s posebnimi zaščitnimi rokavicami.

Porabljen material

• 30 m2 lesa,
• 1,5 m2 pleksi stekla,
• 1 m2 prosojnega in 1 m2 navadnega ogledala,
• 12 m LED luči,
• 6 ključavnic,
• 1 predelan računalniški monitor,
• 6 laboratorijskih rokavic,
• 48 epruvet, 2 erlenmajerici, 1 plinski gorilnik,
• 3 gasilne aparate,
• 5 RFID čipov,
• 10 magnetov,
• 16 m kablov,
• 2 kameri,
• 3 tablične računalnike,
• 542 vijakov in
• 21 m izolirnega traku.

Glavni razvijalski izzivi

Poleg tega, da smo v igro nevsiljivo vpeljali zakonitosti in ključne elemente blagovne znamke, nam je uspelo razviti igro, v kateri so se igralci celovito potopili v zgodbo in obuli čevlje znanstvenikov, ki razvijajo skrivnostno mešanico že skoraj 40 let.

Najbolj izzivalen del je bil zagotovo trenutek, ko smo zabojnik prvič naložili na kamion in ga peljali nekaj kilometrov pred Maribor. Kaj vse gre lahko med transportom narobe? Bodo igre dovolj robustne, da preživijo dvajset prevozov na različne lokacije? Kako na terenu poskrbeti za servisiranje rekvizitov in iger?

Toda ves strah je bil odveč. Igro nam je uspelo izredno dobro testirati in več kot očitno še bolje razviti, saj v celotnem obdobju nobena igra ni potrebovala niti najmanjšega servisa ali popravila. Navkljub več kot 300 igralcem v strnjenih 10 dneh so igre in zabojnik preživele vse napore, izzive in “aha!” trenutke igralcev, ki so iz laboratorija prihajali nasmejani in navdušeni.